Opis

Lisica brije lovca

“Bilo je mirno jutro globoko v osrčju gozda, kjer so gozdna bitja sobivala v popolni harmoniji. Med njimi je bil tudi ostareli lovec Gregor, ki je dolga leta poskušal ujeti zvito lisico Zvitorepko. Ta plenilska ščurka se je izkazala za iznajdljivo in spretno ter se je vedno znova izmikala Gregorjevemu prijemu. Nekega usodnega dne je Zvitorepka skovala briljanten načrt. Skupaj z nekaterimi gozdnimi tovariši, med katerimi sta bila tudi veliki medved Igor, ki je bil glasbeno nadarjen za igranje basa, in spretni zajec Zvonko, mojster violine, so se odločili, da se bodo z lovčevo opremo igrali igrivo. Gregor je sedel v senci velikega hrasta in iskal oddih po dolgem dnevu lova. V daljavi je zagledal Zvitorepko, oblečenega v lovsko obleko. Zvitorepec je imel lovski klobuk, plašč in čevlje ter se pred ogledalom predstavljal kot prava lovka. Medved Igor je potegnil basovske strune, zajec Zvonko pa je začel igrati na violino. Nastala je najbolj komična glasba, kar jih je Gregor kdaj slišal. Zvitorepka je divje plesala, kot da bi bila na hrupni lovski zabavi, medved in zajec pa sta poskrbela za prikupno glasbo. Gregor je težko zaupal svojim očem in ušesom. Vse to se je dogajalo, medtem ko je sedel in ni mogel posredovati. Nato se je Zvitorepka lotila povsem nepričakovanega dejanja. Pristopila je k Gregorju, vzela britvico in začela humorno posnemati britje njegove brade. “Zdaj boš podoben pravemu lovcu,” je izjavila in njen smeh se je razlegal po gozdu. Gregor je bil osupel, napolnila ga je mešanica začudenja in zabave. Še nikoli ni bil priča nečemu podobnemu. Čeprav je občutil zadrego, ko so se živali igrivo norčevale iz njega, je cenil trenutek lahkotnosti. Ko je praznovanje doseglo vrhunec, so gozdne živali pomagale Gregorju na noge in mu vrnile opremo. Twisttail mu je pomežiknil in pripomnil: “Morda naslednjič ne boš tako lahek plen, Gregor.” Tistega dne je Gregor zapustil gozd z rdečico na licih in komično anekdoto, ki mu je še leta ostala v spominu. Od takrat se Zvitorepka ni več bala lovca in je še naprej uživala v družbi svojih gozdnih prijateljev. Tako je gozd ostal kraljestvo smeha in veselja, kjer so živali dokazovale, da se lahko tudi najnevarnejše situacije spremenijo v trenutke veselja.”